z
a

r
a
z
s
t
a
v
l
j
a
v
c
e
 

E-novice

Bodite obveščenih o naših dogodkih.

Festivalsko ocenjevanje

Datum: 21. in 22. oktober 2017
Kraj:
sedež podjetja RadoSt, Ljubljana
Število vzorcev na degustaciji:
132
Kategorije:
bela suha vina, bela polsuha vina in rdeča suha vina
Ocenjevalna komisija:
- predsednica ocenjevalne komisije: prof. dr. Tatjana Košmerl
- članice in člani ocenjevalne komisije:
dr. Mojmir Wondra, dr. Franc Čuš, dr. Katja Šuklje, mag. Darja Zemljič, Tomaž Sršen, Valentin Bufolin, dr. Guillaume Antalick, Špela Štokelj, Rado Stojanovič.

Rezultati:
Bela, suha vina
1. 18,460 Klet Brda, sauvignon blanc Bagueri superior, 2013, Primorska - Brda
2. 18,325 Vino Gaube, Kaspar chardonnay, 2016, Podravje - Štajerska Slovenija
3. 18,325 Puklavec family wines, sauvignon Seven numbers, 2016, Podravje - Štajerska Slovenija


Bela, polsuha vina

1. 18,420 Vina Joannes, renski rizling, 2010, Podravje - Štajerska Slovenija
2. 18,200 PRA-Vino Čurin-Prapotnik, sauvignon, 2016, Podravje - Štajerska Slovenija
3. 17,660 Merit HP d.o.o. - Bovin Winery, Bovin muscat temjanika, 2012, Makedonija


Rdeča, suha vina

1. 18,400 Santomas, Antonius cabernet sauvignon, 2007, Primorska - Slovenska Istra
2. 18,360 Peršolja vina, Peršolja cabernet franc barrique, 2013, Primorska - Brda 2006
2. 18,360 Vina Zgonik, cabernet sauvignon, 2013, Primorska - Vipavska dolina 2013
2. 18,360 Chateau Kamnik, Chateau Kamnik ten barrels cabernet sauvignon, 2011, Makedonija


Mnenje in vtisi s Festivalskega ocenjevanja prof dr. Tatjane Košmerl, predsednice ocenjevanja:
»V okviru jubilejnega, 20. Slovenskega festivala vin smo v času med 21. in 22. oktobrom 2017 ocenjevali prijavljena vina. Delovni vikend nam je dobesedno polepšalo skupno 132 prispelih vzorcev, ki jih je ocenila sedemčlanska strokovna ocenjevalna komisija. Na prvem mestu bi izpostavili, da so bili glede na razpisne pogoje ocenjevanja, ocenjeni vzorci le iz štirih kategorij (belo suho in polsuho vino; rose polsuho vino; rdeče suho), medtem ko predstavnikov mladih vin in rose polsuhih vin ni bilo. Ocenjevali smo po uradnem ocenjevalnem sistemu, modificirani 20-točkovni metodi po Buxbaumu.

Če si pogledamo za začetek kar rezultate, so povprečne ocene vzorcev po kategorijah naslednje:
1. 66 vzorcev belih suhih vin; ocena = 17,65 ± 0,41; od tega 12 vzorcev vrhunskih;
2. 4 vzorci belih polsuhih vin; ocena = 17,91 ± 0,42; od tega 2 vzorca vrhunska;
3. 1 vzorec rose polsuhega vina; ocena = 17,5;
4. 61 vzorcev rdečih suhih vin; ocena = 17,82 ± 0,38; od tega kar 22 vzorcev vrhunskih.

Iz napisanih povprečnih ocen in majhnega odstopanja je več kot očitno, da smo ocenjevali res zelo visokokakovostna vina, praktično na meji z vrhunskih razredom. Izpostavili bi predvsem izredno sortno prepoznavnost vin, večplastno aromatika, svežino in harmonijo. Posebno poglavje pa je bila nadpovprečna kakovost rdečih vin, ki se je nadgrajevala še z zorilno aromatiko, optimalno zrelostjo vina in bogato celostno taninsko strukturo. Za konec ne gre prezreti naslednjih dejstev:
• Kljub omejitvi kategorij vzorcev za ocenjevanje smo ocenili verjetno največje število vzorcev;
• Nesporno je bila kakovost vin najboljša in najbolj izenačena;
• Glede na sestavo ocenjevalne komisije ni zaman poudariti, da je bila le-ta za jubilejno ocenjevanje tudi najbolj »izobražena«, saj nas je bilo kar pet doktorjev znanosti in ena magistrica znanosti. Torej, o strokovnosti ni nobenega dvoma, o realni kakovosti vin pa še manj.«


Pravilnik ocenjevanja se nahaja na tem linku